Stanovanjska soseska Rakova Jelša III

OSNOVNI PODATKI

Projekt: Stanovanjska soseska Rakova Jelša III, natečaj, II. nagrada
Lokacija: Rakova Jelša, Ljubljana
Naročnik: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
Leto: 2025
Kvadratura: 9230 m2
Avtorji: BAAM arhitekti in Gašper Demšar, univ. dipl. inž. arh.
Tipologija: urbanizem, stanovanjska gradnja
Foto/Viz: BAAM arhitekti

OPIS

Bivati v Rakovi Jelši pomeni življenje v naravi, v neposrednem stiku z barjem in zelenimi površinami, ki povezujejo urbano in naravno okolje. Projekt stanovanjske soseske Rakova Jelša III, ki vključuje 54 neprofitnih najemnih stanovanj, je zasnovan z namenom zagotavljanja visoke kakovosti bivanja v objemu narave.

Zasnova vključuje zelene površine, ki niso namenjene le prebivalcem soseske, temveč tudi širši lokalni skupnosti. Tako se območje naravno povezuje s središčem mesta in ustvarja privlačno ter dostopno okolje, namenjeno vsem generacijam.

Urbanistična zasnova nove stanovanjske soseske temelji na spoštovanju morfologije širšega območja. Podobno kot obstoječi skupki enodružinskih hiš v bližnji okolici, ki jih povezujejo skupne komunikacije, pravokotne na os glavne ceste, tudi nova soseska razporeja večstanovanjske objekte v grozdasto zasnovo. Ta omogoča ohranjanje neprekinjenih zelenih pasov med objekti, ki so ključni za kakovostno bivanje in stik z naravo.

Objekt prepletata dve fasadi, ki poudarjata mestni značaj in zasebnost stanovanj. Prva, mestna fasada, iz grobega debeloslojnega strukturiranega ometa odraža urbano identiteto s poudarjenim ritmom balkonov in oken. Na obeh vhodnih delih je fasada monolitna, večji odprtini pa subtilno označujeta dostop do objektov. Druga, zasebna fasada, z lesenimi oblogami, lahkotnimi ganki in ritmom stebrov ustvarja kontrast mestni fasadi. Poudarja domačnost in intimo ter z dodatno zamaknjenostjo »zalivov« označuje prehod med zasebnim in javnim prostorom.

Stanovanjski objekti so orientirani v smeri vzhod–zahod, kar omogoča optimalno naravno osvetlitev in prezračevanje ter dvosmerno orientacijo stanovanj. To daje občutek varnosti in družinam omogoča nadzor nad zunanjimi aktivnostmi otrok, ki se prosto gibljejo po igriščih. Poudarek je na visoki kakovosti bivanja z naravno osvetlitvijo iz najmanj dveh smeri ter na prilagodljivosti stanovanj različnim stanovalcem in življenjskim situacijam.

V zasnovo soseske je vključeno tudi Društvo paraplegikov Slovenije, za katero so predvideni posebej prilagojeni prostori, skladni z njihovimi potrebami. Celotna soseska je oblikovana tako, da omogoča neovirano gibanje, funkcionalno uporabo prostorov in vključujoče okolje. Takšna zasnova zagotavlja enakopravno vključevanje invalidov v skupnost ter spodbuja trajnostno in vključujočo urbano prihodnost.

KONCEPT, TLORIS